Toplota
Toplota je po definiciji fizikalna količina, ki meri energijo, katera zaradi razlike v temperaturi prehaja iz enega telesa na drugo.
Prehod toplote
Toplota prehaja na tri različne načine:
1. Prvi način je konvekcija (pri stavbah konvekcija poteka prek zraka, npr.: topel zrak prek konvekcije segreje steno, oziroma stena ohladi zrak).
2. Naslednji način je kondukcija, ki je prenos prek trdnega medija (npr.: pozimi toplota prehaja iz notranjosti stene stavbe, prek zidakov, do zunanjosti stene).
3. Tretji način je radiacija ali sevanje, ki je prehod toplote med dvema telesoma, ki nista v neposrednem stiku (npr: sončno segrevanje, elektromagnetno sevanje, indukcija, radiacijsko podhlajevanje ponoči).
Toplotna prevodnost
Toplotna prevodnost lambda z izpeljano enoto W/mk in je snovna lastnost materiala, določena pri srednji delovni temperaturi in vlažnosti , ki pove kolikšen toplotni tok preteče pri stacionarnih pogojih v eni uri skozi material z debelino 1m in površino 1 m2 pri temperaturni razliki 1 stopinje Kelvina K v smeri pravokotno na mejno ploskev. Vsak material ima določeno toplotno prevodnost, ki pove, kako dobro ta snov prevaja toploto.
V tabeli je navedena toplotna prevodnost nekaterih materialov:
| λ (W/mK) | λ (W/mK) | ||
| Kamena volna | 0,035 | Betonski estrih | 1,2 |
| Mineralna volna (TP) | 0,037 | Dvoslojno okno | 1,3 |
| EPS stiropor | 0,039 | Granit | 2,5 |
| Omet | 0,09 | Opečni zid | 0,75 |
Energetska učinkovitost
Da bi zagotovili primerne bivalne pogoje, želimo v stavbah porabiti čim manj energije. Za ta namen moramo celoten ovoj stavbe dobro toplotno zaščititi s primerno debelino toplotnoizolacijskega materiala s pomočjo katerega bistveno zmanjšamo pretok toplote in s tem toplotne izgube.
Prenova stavbe
Pri prenovi objekta se je stvari potrebno lotiti celostno. Pomembno je, da vemo kje skozi stavbo nam uhaja največ toplote. Največ toplotnih izgub se vrši preko fasade, strehe in tal – v te konstrukcije lahko vgradimo toplotno izolacijo. Če fasada objekta ni izolirana ali je izolirana minimalno, jo je potrebno ustrezno izolirati. Pri tem je potrebno slediti zahtevam zakonodaje in zagotoviti ustrezno debelino izolacijskega materiala. Z ustrezno izolacijo fasade pri večstanovanjskih objektih lahko privarčujemo do 30%. Poleg izolacije fasade so pomembna okna. Stara neučinkovita okna so energetsko potratna in jih je potrebno zamenjati z energetsko učinkovitejšim. Pri izolaciji podstrešja je prihranek do 15% in pri izolaciji kleti do 10%. Poleg naštetega je pomembno tudi v kakšnem stanju je kurilna naprava. Običajno pri prenovi objekta postane obstoječa kotlovnica predimenzionirana, zato jo je potrebno optimizirati ali razmišljati o drugih cenejših virih ogrevanja.
Pri prenovi stavbe:
- dosežemo manjše toplotne izgube ter s tem manjšo porabo energenta pozimi,
- dosežemo manjši vdor toplote poleti in s tem nižje temperature,
- podaljšamo življenjsko dobo objekta,
- nepremičnina ohranja vrednost,
- dosežemo ugodno bivalno klimo,
- z manjšo porabo energije ugodno vplivamo na okolje.
Izolacijski materiali
Na trgu se pojavlja veliko različnih vrst izolacijskih materialov vendar vsi ne zagotavljajo ustrezne požarne varnosti. Požarna varnost se pri prenovi ne sme poslabšati. Zakonodaja pravi, da je za objekte višine od 10 do 20 m potrebno uporabiti negorljive materiale za pasove med nadstropji ali nad vsemi okni, za objekte nad 22 m pa je obvezna uporaba negorljivih materialov v celoti. Eden takih materialov je kamena volna, ki je visoko toplotno izolativna in hkrati visoko parapropustna.
Financiranje prenov
Ker je predvsem izolacija fasade za stanovalce velik finančni zalogaj je ključnega pomena vplačevanje prispevka v rezervni sklad. Glede na plan vzdrževalnih del in razpoložljivih sredstev za realizacijo prenov je potrebno vplačevanje prispevka v rezervni sklad ustrezno povečati. Ker običajno privarčevana sredstva ne zadostujejo za celotno investicijo, je treba poiskati dodatne finančne vire. Do 25% investicije krije Eko Sklad, v nekaterih primerih je treba poiskati bančne kredite oziroma investicijo deloma kreditira izvajalec.