Go to Top

Upravljanje rezervnega sklada

REZERVNI SKLAD

V stavbi, ki ima več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov ter je starejša kot 10 let, morajo etažni lastniki ustanoviti rezervni sklad.

Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikom zato jim posvečamo prav posebno skrb. Uporabnikom naših storitev nudimo ločen transakcijski račun za vsak objekt, na katerega se stekajo sredstva, kar omogoča še dodatno varnost in pregled nad sredstvi ter pripis obresti na glavnico.

Storitve, ki so povezane z rezervnim skladom se ne izvajajo samostojno, ampak v okviru upravljanja nepremičnin.

Raba sredstev iz rezervnega sklada

Sredstva rezervnega sklada se uporabljajo za:

  • Poravnavo predvidenih stroškov vzdrževanja,
  • plačilo nujnih vzdrževalnih del*,
  • dela, ki so vezana na učinkovitejšo rabo energije,
  • odplačevanje posojil, najetih za plačilo vzdrževalnih del,
  • zalaganje stroškov izterjatve plačil v rezervni sklad.

*Nujna vzdrževalna dela

Nujna vzdrževalna dela so tista, ki niso predvidena v načrtu vzdrževanja, a je njihova takojšnja izvedba potrebna za ohranitev kvalitete bivanja in za preprečitev nastanka nadaljnje škode.

Sem spadajo tudi dela, ki jih je potrebno izvesti in jih odreja inšpekcijska odločba.

Višina prispevka v rezervni sklad

Višino prispevka v rezervni sklad določa Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad. Najnižja vrednost prispevka se določi na podlagi:

  • Velikosti površine posameznega dela v etažni lastnini,
  • starosti nepremičnine,
  • leta obnove nepremičnine*,
  • načrta vzdrževanja in ocenjene vrednosti vzdrževalnih del.

* Obnova je lahko celovita ali delna:

Celovita obnova pomeni, da so bila na nepremičnini opravljena že vsa potrebna investicijska vzdrževalna dela (zamenjava ali obnova strešne konstrukcije ali kritine, inštalacij in naprav za ogrevanje, obnova ali zamenjava vodovodne, plinske, električne in druge inštalacije, obnova ali zamenjava fasade, toplotne izolacije in dvigal). V tem primeru se šteje, da je starost nepremičnine v prvem letu po obnovi pet let.
Delna obnova pomeni, da sta bili na nepremičnini opravljeni vsaj dve od navedenih investicijskih vzdrževalnih del opisane v celoviti obnovi. V tem primeru se šteje, da je starost nepremičnine v prvem letu po obnovi 20 let.

Spodnja tabela prikazuje najmanjši znesek vplačil v rezervni sklad

Starostni razred Starost nepremičnine €/m2
I do 10 let 0
II nad 10 do 30 let 0,20
III nad 30 do 60 let 0,25
IV nad 60 let 0,30

Za lažjo predstavo si lahko pogledate praktičen primer npr:

Starost nepremičnine je 45 let, velikost stanovanja je 62 m2. Poleg tega upoštevamo, da je bila na objektu zamenjana streha in da ima objekt novo fasado z ustrezno toplotno izolacijo.

Izračun:

Naša nepremičnina se nahaja v III. razredu, kar bi pomenilo, da pomnožimo površino posameznega dela z zneskom, ki je določen za III. razred. Ker pa je bila opravljena delna obnova objekta (streha in fasada) se šteje, da je starost nepremičnine v prvem letu po delni obnovi 20 let, ter ji zato določimo II. starostni razred, kar pomeni:

62 m2 * 0,20 €/m2 =  12,4 €

Za omenjeno enoto je lahko najmanjša višina prispevka v rezervni sklad 12,4 € mesečno.

Etažni lastniki se lahko odločite, da boste v rezervni sklad prispevali več, kot je najnižji določen prispevek. Po sprejetju sklepa o višjem prispevku so tega dolžni plačevati vsi etažni lastniki, tudi tisti, ki so glasovali proti.

Prodaja stanovanja

Če se odločite prodati svoje stanovanje ali poslovni prostor, niste upravičeni do povračila izplačil v rezervni sklad. Sredstva, vplačana v rezervni sklad, postanejo last stanovanjske hiše.